Ko razmišljamo o zamenjavi oken, se najprej pojavi vprašanje, ali je bolje vgraditi dvoslojno ali troslojno steklo. Na prvi pogled se razlika zdi preprosta – dva ali trije sloji stekla – v praksi pa gre za precej širše vprašanje, ki vključuje udobje, energijsko učinkovitost, ceno in, kar je pri nas še posebej pomembno, način obračuna ogrevanja.
Kaj je dvoslojno steklo?
Dvoslojno steklo, znano tudi kot dvoslojna zasteklitev, je sestavljeno iz dveh steklenih plošč, med katerima je plast plemenitega plina (najpogosteje argona). Ta komora deluje kot izolator in bistveno zmanjšuje toplotne izgube ter hrup.
Prednosti dvoslojnega stekla so nižja cena v primerjavi s troslojnim, manjša teža, ki olajša vgradnjo in zmanjšuje obremenitev okvirja, ter zadostna izolativnost za osnovne potrebe – zlasti v stavbah, kjer energijska učinkovitost ni prednostna naloga. Slabost dvoslojnega stekla je šibkejša izolacija v primerjavi s troslojnim, kar vodi do večjih toplotnih izgub, zlasti v hladnejših zimah, in manjša primernost za objekte z večjimi steklenimi površinami.
Kaj je troslojno steklo?
Troslojno steklo, oziroma troslojna zasteklitev, je sestavljeno iz treh steklenih plošč in dveh komor, napolnjenih z argonom. Vsak dodatni sloj izboljša izolacijo in prispeva k večjemu udobju. Prednost tega sistema je boljša energijska učinkovitost, saj so toplotne izgube skoraj prepolovljene v primerjavi z dvoslojnim steklom. Troslojno steklo nudi tudi odlično zvočno izolacijo, kar je posebej pomembno v urbanih območjih, zmanjšuje kondenz na notranji strani stekla pozimi in omogoča dolgoročne prihranke – zlasti v objektih, kjer je porabo ogrevanja mogoče nadzorovati. Pomanjkljivosti so višja cena, večja teža, ki zahteva močnejši okvir in okovje, ter dejstvo, da v objektih, kjer se ogrevanje ne plačuje glede na dejansko porabo, naložba ni vedno ekonomsko upravičena.
Obračun porabe energije
Na Zahodu se stroški ogrevanja obračunavajo glede na dejansko porabo energije, zato je vgradnja troslojnega stekla ekonomsko upravičena, saj neposredno zmanjšuje toplotne izgube in račune. V naših mestih pa je situacija drugačna. V številnih večstanovanjskih stavbah se ogrevanje plačuje glede na kvadraturo, ne glede na dejansko porabo, ali pa so objekti priključeni na toplovodne sisteme, kjer stanovalci nimajo nadzora nad ogrevanjem. V takšnih primerih tudi najboljša izolacija ne bo znižala računa, vendar bo prinesla večje udobje, bolj zdravo bivalno okolje z manj kondenzacije in plesni ter tišji prostor zaradi boljše zvočne izolacije.
Troslojno steklo prinaša dejanske finančne prihranke tam, kjer je mogoče nadzorovati porabo energije. V hišah z lastnim ogrevanjem – na primer s kotlom, toplotno črpalko ali pečjo – troslojno steklo zmanjšuje porabo goriva in električne energije. V stanovanjih s kalorimetri, kjer se ogrevanje plačuje po dejanski porabi, lahko bistveno zniža račun. V novogradnjah in nizkoenergijskih objektih pa je troslojno steklo skorajda obvezno.
Dvoslojno steklo je popolnoma ustrezno v starejših stavbah, kjer ni individualnega merjenja porabe toplote, pri obnovah z omejenim proračunom ali v pomožnih objektih in počitniških hišah, ki se ogrevajo le občasno. V teh primerih dvoslojno steklo nudi solidno izolacijo in estetsko osvežitev objekta, medtem ko bi bila naložba v troslojno steklo manj donosna.
Naš nasvet
- Za stanovanja brez nadzora ogrevanja: dvoslojno steklo je povsem dovolj, medtem ko je troslojno smiselno, če želite več udobja in tišine.
- Za hiše in stanovanja z individualnim merjenjem porabe: troslojno steklo je naložba, ki se skozi leta povrne.
- Za novogradnje in pasivne objekte: troslojno steklo je standard, ki zagotavlja največjo energijsko učinkovitost.
Zaključek
Izbira med dvoslojnim in troslojnim steklom ni odvisna le od tehničnih podatkov, temveč tudi od načina življenja. Če imate nadzor nad ogrevanjem, troslojno steklo prinaša resnične prihranke. Če ga nimate, računa sicer ne bo znižalo, bo pa znatno izboljšalo udobje in kakovost bivanja. Na koncu je najpomembneje izbrati rešitev, ki ustreza vašemu objektu, proračunu in načrtom za prihodnost.
